English | Deutsch
Kuratora | Arxiveski/Arhiveski sekcija Literatura
Dr. Beate Eder-Jordan si azhutimaski Profesora ando Dipartmento kathar Komparativno Literatura ka o University of Innsbruck, Austria – Universiteto Insbrukesko, Bjechi, woi kerelas rodimos ande Romane Literaturi thaj Kulturi desar 30 bersha.
Kezdisardjas pesko rodimos ande Romani literatura ando 1986 kana woi sas studenta kathar komparativno literatura thaj Shpaniolicka ka Innsbruck University. Ando 1986-87 sas dini sikjardipe/shkolarikimos te kerel studiji ande Granada, Shpanija.
Kothe, arakhlas o awtori Jose Heredia Maya thaj kerdjas kontaktura le Romensa ando Asociaciión Gitana de Granada – Asociacija Romani la Granadako, thaj kerdjas rodimos pe teatra thaj pe literatura kathar Jose Heredia Maya.
Palpale ando Bjechi, woi dikhlas o “bijandimos” kathar Romani literature thaj le Bjechjake Romano Mishkimos. Ando 1990, woi geli ka o Romano Lumako Kongreso ande Polska.
Ande laki kenva Dr. Eder-Jordan: “Geboren bin in ich vor Jahrtausenden…Bilderwelten in der Literatur der Roma und Sinti – Me simas bijando desar milenija …Lumi kiponge ande literatura kathar le Roma thaj Sinti” Klagenfurt/Celovec: Drava 1993 woi skrijil pa le similaritetura thaj le diferenciji ande literarni buchja mashkar le Rom thaj Romnja ande diferentni thema.
Ande peske artikula skrijil pe trejabi sar Nacionalistickone-Socializmoske policiji pe rasa thaj ekstinkcija kaj si reflektime ande literatura le Romengi thaj le Sintengi, i socijalno thaj politikalno situacija, oraliteto thaj andruno vakimos ande literatura thaj le arta.
Dr. Eder-Jordan akharel Romani literature ekh dino-Devlestar/strekja-baxtaki vash Komparativno Literatura. (“La Littérature Romani: une aubaine pour la littérature comparée”, Revue Études Tsiganes 36/1, 2009, p. 146-179 – Romani Literature, ekh dino-Devlestar vash i Kentemporativno Literatura).
Woi organisardjas konferenciji, ginimata thaj kulturalni pecinura vash Romane skrijitoria thaj artistura sar o 2015 “skrijitori ande residencija” programo (Jovan Nicolic) ka o Universiteto Insbrukesko. Maj but informacija pala kodo saj diken kathe.
Ando 2014 woi pale redaktisardjas nevi Njampcicko edicija kathar i novela kathar o József Holdosi kaj bushol Kányák (“Die gekrönten Schlangen – Le Kununime Sapa”, Innsbruck: Innsbruck University Press 2014) kadi sas dini but lashe revura.
Revura kathar „Die Presse“
Revura kathar „Neue Zürcher Zeitung“
So kames te dikes akana?
palpale kai o BLOG