(c) Mary Humphrey
English | Deutsch

 

Řomane avtorur źan digitalnone dromesa

Sofiya Zahova

 

De kata le palune 1990-utne bêrš thaj specifično pala o bêrš 2000 dikhas procesur po sektoro la řomaja literaturako, kaj mêken peskê vurmi diferentni globalni razvojur, inkluzivno digitalni texnologije taj v’o interneto. Vi te arakhas înkê xancî *e-books* vaj *kindle editions* katar řomane avtorur, e řomaji literatura źal pesko digitalno drom pe diverzni forme. Katka sikhavas vuni propozicije, kaj le avtorur/izdavačur/editorur prezentirin pengê delur ando interneto vaj publicirin len pe aver digitalni formatur.

O prvo tipo sî knjige ande diferentni digitalni formatur kaj arakhadon “online”.

Maškar lende šaj razlikujis:

Digitalizirime purane (štampuime) knjige thaj materijalur. E maj impresivno trjaba źi kana, sî e digitalizacija kata l’ but knjige kata SSSR anda l’ 1920-utne bêrš thaj anda l’ 1930-dutne bêrš. Kaća digitalizacija ankêrde la Finskakê thaj la Řusijakê nacionalni biblioteke (dikh https://fennougrica.kansalliskirjasto.fi/handle/10024/86980).

E-books sar “PDF-knjige” thaj kindle editions. O brojo kata kindle editions sî limitirime. Le “PDF” formatur sî generalno publicirime knjige, sar rezultato jekhe projektosko. O ciljo lengo-j naj te bićinen pe, nego te siguril pe lengi buhli distribucija thaj o akceso karing lende. Egzemplur arakhas pe le web sites kata vuni organizacije taj projektur (po egzemplo Next page o thaj Poveşti Nespuse – Untold Stories).

O problemo lengo sî, kaj naj dosta promocija thaj propaganda pala lende, anda kodja sî o akceso karing lende limitirime vaj le sites phandade le.

Publikacije po interneto vaj pe “websites” (vebsajtur) thaj pe platforme kaj sî śinade la řomaja literaturakê thaj la řomaja kulturakê . Kodja sî fajma e maj popularni thaj maj frekventirime forma la digitalnona publikacijaki. Dićol, kaj kodja sî obično le internetoskê platforme vaj publikacije kata řomane avtorur anda l’ isti geografski, kulturalni thaj isti historični thana: po egzemplo e demultuji Čexoslovakija, demultuji SSSR, thaj Jugoslavija. Ande Řusia thaj ande aver thema kata demultuji SSSR publikacije ando interneto řomane avtorondar sî desja popularni.

O dujto tipo sî audioskê/videjoskê formatur, kodo sî audioskê knjige thaj rekordingur. Audioskê knjige sî generalno CDs, paralelno paša štampuime edicije, vaj kaj sî uključime la knjigasa vaj bićindon separatno (po egzemplo e “Katitzi” e audioski řomaji edicija bićindol separatno). Jeg interesantno egzemplo sî e autobiografija (2017) kata o Zoni Weisz, kaj sî jeg narativo titulosa „Ein gutes Leben. Zoni Weisz erzählt seine Biografie“, thaj ekskluzivno bićindas pe digitalno forma (pe duj CD-ur) sar audio book. Jeg ramome autobiografija le Zoniskê publicirisajli ando 2018. Kodja knjiga sî štampuime titulosa „Der vergessene Holocaust. Mein Leben als Sinto, Unternehmer und Überlebender“ (štampa dtv).

Rekordingur vaj snimkur, kaj Řomane avtorur vaj aver źene recitirin vaj ginaven řomane poemur, arakhadon ando interneto, dikh po egzemplo e CD Elmondom én (2001) katar o Támas Jónás. O Evropako řomano instituto palaj arta thaj kultura (European Roma Institute for Arts and Culture) teljardja e inicijativa te kêren-pe snimkur kata řomane poemur, recitirime ande diverzni śiba, kaj šaj dikhen-pe po YouTube.

O trito tipo sî publikacije kata literaturakê kotora ande socialni medije. Jeg desja nevi publikacijaki forma sî xarne literaturakê tekstur biśade direktno kata l’ avtorur karing le socijalni medije sar postingur. Pala svako publikacijako teksto arakhadon vi komentarur kata l’ ginavatorja: řomane avtorur, linguistur, pedagogur thaj vi kata aver Řoma.

O veko la digitalizacijako anzarel bare šajimata te rešîl le řomane publikacijakê problemur: Jeg maj bari publika arakhadol pa interneto. O interneto vi aźutil te arakhadol o mangin la řomana literaturako, kê but titulur kata řomane avtorur butivar naj vorta fulade thaj naj ando depozito le bibliotekengo, te šaj te čiton pe. O digitalno drom šaj stimuliril o intereso thaj e voja la maj têrnja generacijaki, kaj sî la numa oralno řomaja śibaki kompetencija, te ginaven le ternimata taj te ramon sja maj but řomanes pe l’ internetoskê fore, pe socialni medije, thaj te komunicirin pengê njamonca thaj le Řomenca antregona ljumasa.

Romani Translacija: Professor Mozes F. Heinschink

E Sofiya Zahova si etnolokinja taj trajij ande Bulgarija taj ande Islandija. Kado teksto si ek kotor kata laki butji pala literaturaki arxivoski sekcija. Voj si butjaka grupako membro kata kadi sekcija.

Foto: Mary Humphrey

 

SO KAMES TE DIKES AKANA?

palpale kai o BLOG

MAJ BUT INFORMACIJA PALA O PROJEKTO:

About | Pala Ame
FAQ
Press-aki Area
Projektske Manusha & Arxiveske/Arhiveske Sekciji
Etiki Gidake-Liniji
Kidimaski Politika
Sponsora | Partnera
Privacy Statement
Imprint | Impressum