feat_hristo_kyuchukov
ENGLISH | DEUTSCH

 

Limjako Dives e Romani Čhibjaki

Prof. Dr. Xristo Kjučukov
Silezijsko Universiteto ando Katovice, Polonija

 

Romani čhib is jekh katar e neve Indijake čhiba. Voj si paše ko Hindi aj lake darhja aven katar o Prakrito. No i Romani čhib si la vi vare-save harakteristike katar e Evropake čhiba, sostar vare-save čhiba dine la influencija (Grekikani, Rumunikani, Xoraxani, thaj vare-save Slavikane čhiba). Sa akava kerel i Romani čhib unikalno, sostar katar i jekh rig Romani čhib si numa jekhto Inidjaki čhib kaj vakerel pes avrjal i Indija, aj andar i aver rig si Indo-Evropikani čhib, kaj si paše aver Evropikane čhibenge.

Romani čhib kerdili avrjal i Indija, pe droma kana e Roma astarde te našen andr i Indija aj avile andi Evrope anglal 1000 berš. Pe droma dži ki Evropa, e Roma sas ando kontakto bute verver čhibensa aj akala čhiba dine influenca pe leksikono thaj i grmatika i Romani čhibjaki. No i baza i Romani čhibjaki ačhel Indikani (o leksikono thaj i gramatika). E Indijaki darhja sas arakhle anglal 350 berš, kana autorja andar i Germanija, Holanda thaj Anglija arakhle bute pašimata  maškar Romani čhib thaj o Sanskito. Avdives sakoj džanel kaj i Romani čhib avel andar i India.

Ande palutne 200-250 berša o intereso mamuj Romani čhib barilo aj verver Evropikane autorja sas len intereso te keren rodimanta pe Romani  gramatika  aj te kiden romane vorbe. But gramatike thaj alavarja sas dine avri/publicime andi Evropa. Vi e romen sas len intereso andi lengi  čhib thaj astarde te keren rodimata pe Romani čhib. Nais akale publikacijenge, adives ama džanas sar sas vakerdo jekh dialekto anglal 100-150 berš. Aj maj but! Ando Avstro-Ungriko emparato das e romen šansa te sikhljon i Romani čhib ande škole.  O emparato Franc Jesef I, das e roman te keren peske škole kaj i Romani čhib te sikhavel pes aj ando berš 1850 o ungriko rom Ferdinand Farkaš kerdas Romani škola, aj kote aver rom Janči Balogi sikavelas i Katolikani religija andi Romani čhib aj nakhavdas pe Romnes  aj das avri devlikane rugimata (1860 – 1870). O thagar Erzherzog Joseph Karl Ludwig von Österreich, e žutimasa katar e Roma, das avri jekh lil andi Romani čhib (1867) aj ando  1888 berš, ov das avri gramatika thaj alavari pe Lovarsko dialekto kaj vakerelas pes ando Austro-Ungriko emparato.

Palal i Oktobrosko revoljucija ando 1917 berš andi Sovjetikano governo das e romen šaipe te keren peske lila aj te sikhaven i Romanes. But gramatike aj alavarja, sas dine avri. Sas e romen vi šansa te keren peske škole kaj i Romani čhib šaj te sikhavel pes. Ando 1931 berš maj angluno romano teatro “Romen” sas phutardo andi Rusija, aj sa  ando teatro kelelas pes ande duj čhiba: Romani thaj Rusikani čhib. E publikacije katar 1920 thaj  1930 berš, kerde dokumentacija pe Kalderašicko aj pe nordikano Rusikano dialekto, kaj vakerenas pes ande Rusija ande akava vrama aj akala publikacijendar džanas sar sas i čhib andi Rusija anglal 100 berš.

Ande komunistikani era e rodimata thaj publikacije pe Romani čhib ande bute Evropikane thema sas ačharde. No andi Jugoslavija e romen sas šaipe te sikhljon i čhib ande škole, aj te keren medija andi Romani čhib.  Ando west Evropake thema e rodimata pe Romani čhib kaj e roma sas involverime, sas kerdo maj anglal ando Švedo. Jekh katar maj lačhe gramatike pe Kaldarašicko dialekto sas publicirime ando 1963 berš.

Palal e demokratikane paruimata andi Evropa, o intereso pe Romani čhib aj laki standartizacija barilo. O Marsel Kortiade kerdas alfabeta pe standartikani Romani čhib aj sikahdas la  ko  IV IRU-sko kongreso (Internationalno  Romani Unija), no akava alfabeto naj sas adaptirime katar e romane komuniteta, sostar kote sas vare-save bukve, kaj naj sas klaro sar trebuj te ginen pes andi jekh aj andi aver pozicija. O Kortiadesko alfabeta las pes numa andi Franca, andi Rumunija thaj ando Kosovo. Ande thema sar Bulgarija, Serbija, ando Čeho thaj andi Slovakija e roma kerde peske standartja. O Švedo si jekh aver them kaj i buti pe standartizacija e čhibjake si ando progreso aj but bufarja, čavrikane lila, gramatike aj alavarja si dine avri ande verever dialektja.

Sar ramosarel i bukjaki grupa pe kontaktna čhiba, ando Universiteto ando Mančester “standardtikani čhib si varianto katar jekh čhib, kaj vakerel pes sar maj korektno. Aj maj but standartikane čhiba si len historja kaj maj anglal sas jekh dialekto. Sar bute varietetja andi čhib von aven andar jekh regiono aj si jekhe grupatar. I selekcija katar jekh partikularno varieteto sar standarto si socialno aj politikano proceso. Ando akava proceso vare-save lingvistikane harakteristike si prindžande aj aver si čute avri.  I standartikani čhib si bazirime pe varieteto e čhibajaki kaj vakerel pes ando maj baro foro ando them aj vi ando jekh regiono. Jekh maj importanto etapo ki standartizacija e čhibjake  si i “kodifikacija” – te kerel pes dizajno pe ramomaske sistema a ramomaske konvencije pe čhib kaj dži akana naj sas ramosarde. Vare-save čhiba si len pharimata e kodifikacijasa sostar si i situacija e multilinualizmoske.”

Soske i Romani čhib trebuj te ovel standartirizime? I standartizacija trebuj te kerel pes akaleske kaj:

• I standartikani čhib del aver statuto e manušenge kaj vakeren akaja čhib, sostar i standartikani čhib vakerel pes katar e institucije thaj ande medije.
• I standartikani forma e čhibjke sikhavel pes ande škole.
• I standartizacija e čhibjake ni del e čhibjake šansa te hasarel pes.

I Romani čhib si  registrime ando Lolo Lil katar o UNESCO sar jekh čhib kaj šaj te merel aj šaj te hasarel pes. Katar e 12-14 milionja Roma andi lumja numa paše 4 milionja manuša vakeren Romanes avdives. Sas aj vi akana si voje te kerel pes standartizacija e Romani čhibjake. Ande palutne 50-60 berša vare-save lingvisturja sas involvirime ando proceso pe standartizacija e čhibjake, no ande palutne 20 berš vi e romane aktivisturja, kaj džanen vare-savo dialecto sas involvirime ando akava proceso. Maj bari diskusija maškar e romane aktivisturja si savo dialekto si maj lačho aj maj korektno, bi te hakjaren kaj naj “lačhe” aj “bilačhe” dialekturja. Buti var o proceso pe standartizacija si kerdo katar romane aktivisturja kaj naj len nisavo džanglipe pe lingvistika. Akava si maj baro problemo aj akleske i standartizaija ni džal maj dur.

Ando oralno nivos i Romani čhib si varesar standartizirime. E internacionalne kidimata ando Strasburgo thaj ando Brukselo, kaj kiden jekhetaneste Roma katar verver thema, kaj vakeren verver dialektja, das e romenge jekh platforma te keren varesavi jekhutni varianta e Romani čhibjake kaj haznil pes ande kominikacija maškar lende.

Andi Evropa si duj tendencije avdives: jekh tendencija si te kerel pes regionalno standartikani Romani čhib, te penas jekh standartno Romani e Balkanske themenge, aver standartno Romani e centralo Evropake themenge, aj maj dur.  Aver tendencija si te kerel pes standarto jekhe temeske, sar akava si kerdo andi Rumunija, andi Serbija, andi Slovakija.  Ande akala thema o proceso pe standartizacija sas inkjardo katar e profesorja kaj si lingvisturja aj ando akava proceso line than vi e romane aktivisturja. Akaleske o proceso e standartizijako sas les sukseso.

I situacija ando Švedo si diferentno. O proceso te kerel pes deskripcija e Romane dialektonge inkjarel pes katar e romane aktivisturja kaj si memberorja verver romane komunitonge. No kote naj varekon kaj si lingvisto aj si les maj but džanglipe pe dialektologija aj standartizacija e Romani čhibjake te žutisarel len.  Akava sas vi sikhavdo ko jekh seminari kaj sas kerdo ando Malo ando oktobro 2017 berš. Ando akava semianro therne romane aktivisturja sikhavde amatjorsko džanglipe pe deskripcija e romane dialektonge. Len si len i ambicija te keren standartikani “Arlijsko čhib”, kaj si mamuj e principja pe standartizacija aj si but daravno. Akava šaj del baza te kerel pes “standartikano  Kalderaško čhib”, “standartikno  Lovarsko čhib” thaj maj dur, kaj ni inkjarel i Romani čhib dži nikate. Sa akala dialektja keren i Romani čhib, no sar dikhel pes e therene romane aktivusturja ni akjaren akales. O D. Kenrik, o J. Hankok, i M. Hubšmanova, o  V. Fridman thaj o X. Kyuchukov  len e principjurja katar e klasikane lingvisturja kaj kerde i “Standartikani Čhibaki Teorija”[1]. Sar vakerel akaja teorija e standatikane čhiba si len harakteristike sar fleksibilno stabiliteto, intelektualizacija thaj kulturalno mištimos.

Fleksibilno stabiliteto si jekh mištimos katar i standartikani čhib, kaj andar jekh rig i čhib si stabilno, sostar naj gasave but pharuimata andi normativno kodifikacija, aj andi aver rig si flexibilno sostar si elastično kodo kaj del šansa pe nevimata kaj si refleksija katar e neviamata ando trajo e societetosko te den andi čhib. Akava mištimos džanel pes sar proceso e kodifikacijako. Kana si maj but  slobodija andi kodifikacija (te penas kana si but bukve pe jekh glaso – konsonanto aj vokalo) akava šaj ovel kontra produktivno.

O koncepto pe intelektualizacija del referencija pe problemo te kerel pes jekh čhib kaj si la kapaciteto te kerel precizno, korektno aj vi kana trebul te kerel abstraktno dudaripe/vakeripe.

O kulturno mištimos kerel referencija pe darhja e čhibjake. E darhja aj i historija e čhibjaki si importntne, sostar i standartikani čhib si buxljardi katar  jekh varianto kaj si alosardo, aj leske darhja si andi kultura, ande tradicije akaja grupa manušenge.

E diskusije aj e debuturja pe standartizacija/kodifikacija e Romani čhibaki džal maj dur ando Evropa aj verver aktivisturja aj eksperturja si len verver ideje sar te arakhas i Romani čhib kotar o hasaribe avutne generacijenge, savo alfabeto te lel pes, aj savo dialekto te haznil pes andi škola te sikhavas e čhaven aj maj dur. Harvatska das jek propozicija ko 38to  sesija ko Generalno Konferencija e UNESCO-ske ando 2015 berš, te alosaren  o 5-to novembero  sar Lumjako Dives e  Romani Čhibjaki . O UNESCO, kaj inkjarel o interkulturno dialogo andi lumja, sar alosardas e Lumjako Dives e Romani Čhibjaki, akalesa žutisarel maj dur te barjon rodimata thaj buxlajripe e Romani čhibjaki.

O Lumjako Dives e Romani Čhibjaki si importnatno pe anglunipe e romenge. Si importantno sostar andi čhib e Roma sikhaven peski kulturako barvalipe thaj o identiteto. Andar i aver rig, kana keras sako berš o lumjako dives e Romani čhibjaki sa e Roma andi lumja ka oven len šansa te sikhaven o šukharipe thaj barvalipe e verever varietetonge katar i Romani čhib, te keren seminarja, workšopurja thaj konferencije, kaj si ando anav e Romani čhibjaki, aj akava ka žutisarel e romen te na hasaren peski čhib aj  te ačhel živdi ande avutne šeleberša.

 

1. Ziegler, Douglas- Val (1981). Romani in the light of Standard Language Theory. Unpublished manuscript.

Romani Translacija: Prof. Dr. Xristo Kjučukov

 

SO KAMES TE DIKES AKANA?

palpale kai o BLOG

MAJ BUT INFORMACIJA PALA O PROJEKTO:

About | Pala Ame
FAQ
Press-aki Area
Projektske Manusha & Arxiveske/Arhiveske Sekciji
Etiki Gidake-Liniji
Kidimaski Politika
Sponsora | Partnera
Privacy Statement
Imprint | Impressum